Ko pride čas vpisa otrok v glasbeno šolo, imajo učitelji običajno kar nekaj dela, da staršem predstavijo posamezna glasbila ali razlike med njimi. Eden takšen primerov je vsekakor razlika med klasično in akustično kitara. Med njima namreč obstaja kar nekaj razlik, za katere marsikdo niti ne ve.
Preden se odločite za nakup kitare, morate razčistiti, kakšen stil igranja oziroma zvrst glasbe želi vaš otrok igrati. Vsaka kitara ima namreč poseben zvok in omogoča različne načine igranja. Akustična kitara je najprimernejša za igranje in prebiranje akordov v folk, country ter kantavtorski glasbi, medtem ko je klasična kitara namenjena klasičnemu stilu igranja s prti, ki se ga uči v glasbenih šolah.
Oblika kitare je pri igranju izredno pomembna, saj vpliva na udobnost igranja. Če kitare ne zmorete udobno držati v rokah več kot 10 minut, vam oblika zagotovo ne ustreza. Klasične kitare so nekoliko manjše kot akustične, obstaja pa tudi kar nekaj razlik v dejanski obliki telesa. Obstaja ena ključna razlika v ogrodju inštrumenta, ki jo je enostavno opaziti le na akustični kitari, in to je zaščitna plošča, ki je poleg zvočne luknje ter ščiti telo kitare med igranjem.
V veliki večini so vse podobne, izjema so le t. i. roundback akustične kitare, ki imajo ovalen hrbet za lažje igranje v sede, še posebej na tleh ali ob tabornem ognju. Z ravnim hrbtom se izgubi resonančni prostor, posledično je zven krajši in jakost zvoka nižja. Vrat akustične kitare je tanjši, ima pa nameščeno posebno krovno palico, ki naj bi se zoperstavila velikemu pritisku jeklenih strun na tej kitari.
Največja razlika med klasično in akustično kitaro so prav strune. Akustična kitara ima kovinske strune, na katere se najpogosteje igra s trzalico, lahko pa tudi s prsti. Proizvede lahko ostrejši zvok, nanjo je možno zaigrati daljše tone. Akustična kitara daje več svobode pri igranju visokih tonov, zagotovo pa je precej glasnejša od klasične kitare.
Strune klasične kitare so najlonske, plastične, ki so debelejše in mehkejše, na njih je možno igrati s prsti. Zvok, ki ga proizvaja klasična kitara, je malenkost tišji kot pri akustični kitari. Čeprav nekateri novi kitaristi želijo raziskovati z menjavo strun, najlonskih na akustične kitare ali jeklene na klasične, vam lahko ti poskusi povzročijo trajno škodo na kitari. Če želite preprečiti takšno škodo in ohraniti želeni zvok kitare, imejte nameščene priporočene strune.
Čeprav so akustične kitare zelo podobne klasičnim, pa je potrebno poudariti dejstvo, da večji trup, ožji in bolj ojačan vrat ter jeklene strune omogočajo oddajanje čistejšega in glasnejšega zvoka. Te vrste kitar se uporabljajo predvsem v folk, pop, jazz in blues glasbi.
Zvok, ki ga oddaja akustična kitara, je podaljšan basovski odziv, zato njene prednosti izkoristijo predvsem solistični glasbeniki. Nanje glasbeniki ustvarjajo s pomočjo trzalice, nekatere izvedbe elektro-akustičnih kitar pa se lahko priklopijo tudi na ozvočenje.
Klasična kitara je sestavljena iz trupa, vratu in glave. Zven strun se ojača prav s trupom, kar vpliva tudi na trajanje zvena in njegovo barvo. Na zven kitare prav tako vpliva vrsta lesa, iz katerega je kitara izdelana. Klasične kitare se najpogosteje uporabljajo za igranje klasične glasbe. Pogosto so te kitare cenejše kot akustične, zato večina začetnikov prične igranje ravno nanje, še posebej ker so tudi lažje.
Zvok, ki ga oddaja, je uravnotežen in daje prednost predvsem srednjim in visokim tonom. Klasična kitara ima širši vrat, zato so strune bolj razmaknjene. Nanjo se igra tako, da pri tem sedimo, noga, na katero je kitara naslonjena, pa je rahlo privzdignjena.
Ko se odločate za nakup kitare zase ali za otroka, se pozanimajte o prednostih in slabostih posameznega modela. Predvsem pa morate vedeti, kateri zvrsti glasbe je posamezna kitara namenjena. Če boste kupovali kitaro za otroka, upoštevajte tudi njegovo velikost in predznanje igranja.
Cene kitar so zelo različne, odvisne so predvsem od vrste kitare in materiala, iz katerega je inštrument izdelan. Dragocenejši in kvalitetnejši les narekuje kakovost zvena in seveda tudi ceno glasbila.